Glede na podobnost ustroja živalskega in človeškega organizma ni presenetljivo dejstvo, da so nam skupne tudi nekatere bolezni. Morda je še najbolj znana in razširjena prav sladkorna bolezen (diabetes mellitus), hormonsko obolenje, ki je posledica popolnega ali delnega pomanjkanja inzulina oziroma rezistence nanj.
Inzulin je hormon, pomemben pri prenosu krvnega sladkorja ali glukoze iz krvi v celice. Zaradi pomanjkanja le-tega, nastopi povečana koncentracija glukoze v krvi (hiperglikemija). Ko ta preseže ledvični prag, se pojavi tudi v urinu.
Pri psih je najpogostejši vzrok poškodba (atrofija) celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin, pri mačkah pa se pojavlja zaradi debelosti in premajhne telesne aktivnosti. Lahko jo povzročimo z dajanjem nekaterih zdravil, pojavi pa se tudi po gonitvi.
Kako ugotovimo, da ima vaš kuža ali muca sladkorno bolezen?
Lastniki najprej opazijo povečano pitje vode in uriniranje, hujšanje, povečan apetit, poslabšanje vida in nesvetlečo dlako. Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma obiščite svojega veterinarja, ki bo naredil preiskave, katere ga bodo pripeljale do pravilne diagnoze.
Veterinar na bolezen posumi na podlagi anamneze in prej opisanih kliničnih znakov, zagotovo pa jo lahko diagnosticira z večkratnim merjenjem glukoze v krvi in urinu. To je pomembno predvsem na začetku, saj s tem pravilno predpiše terapijo, ki je za vsako žival specifična.
Zdravljenje poteka z doživljenskim dajanjem inzulina v obliki injekcij.
Navodila in morebitne komplikacije vam bodo razložili na kliniki, kajti pomembno je, da aplicirate pravilno in točno določene odmerke. Poleg terapije z zdravili se moramo osredotočiti na osnovno bolezen, zaradi katere pride do sladkorne, psice pa sterilizirati. Z dietno prehrano in zadostnim gibanjem pri mačkah premagujemo debelost, pri ostalih pa pripomoremo k boljši prebavljivosti hrane.
Če sladkorne bolezni ne zdravimo, pride do komplikacij. Ker ni inzulina, glukoza ostaja v krvi, celice pa ne dobijo dovolj energije, zato jo telo črpa iz maščob. Ta se spreminja v telesu strupene ketone, ki se kopičijo in povzročijo ketoacidozo, ki je lahko usodna. Žival je oslabela, dehidrirana, ima zadah po acetonu, bruha in težje diha. Če ji ne nudimo pomoči, pade v komo in pogine.
Sladkorna bolezen ni ozdravljiva. Lahko pa jo kontroliramo s pravilno terapijo. Pri tem je pomembna dobra povezanost in komunikacija med veterinarjem in lastnikom ter vztrajnost na obeh straneh. Čeprav se nekateri lastniki ustrašijo dajanja injekcij, strah premagajo, saj vedo da bodo le s tem svojemu ljubljenčku omogočili še dolgo in kvalitetno življenje.
Nečemer Kristina, dr.vet.med.
