Definicija

Displazija kolkov je relativno pogost pojav v veterinarski medicini. Najpogosteje se pojavlja pri mladih, hitrorastočih psih velikih pasem. Bolezen je dedno pogojena anomalija kolčnega sklepa. Gre za pojav, ko se kolčna ponvica (acetabulum) in stegnenična glavica (caput femoris) ne prilegata po velikosti in obliki ali pa zaradi ohlapnih vezi glavica stegnenice uhaja iz sklepa. Temu sledijo dodatni degenerativni procesi v kolčnem sklepu (odpadanje hrustanca, kostni izrastki, neravne površine sklepa).

Etiologija/Patogeneza

Displazija kolkov je multipla genska bolezen, ki se začne v zgodnji fazi razvoja skeleta. Najpogosteje so prizadete pasme velikih psov, ki v zgodnjem razvoju hitro pridobivajo na teži. Pri določenih pasmah je večja predispozicija za nastanek kolčne displazije (labrador, nemški ovčar, rottweiler, buldogi..). Vsak pes ima ob rojstvu absolutno zdrava kolčna sklepa, tudi displastični psi. Le tem pa se mehka tkiva, ki obdajajo sklep po rojstvu začno nenormalno razvijati. V fazi rasti na skelet vplivajo številni zunanji dejavniki.

Odločilni zunanji dejavniki, ki negativno vplivajo na razvoj displazije so:

• Nepravilna prehrana v obdobju rasti z previsoko energijsko in beljakovinsko hrano.
• Neuravnovešenost med elektroliti v organizmu (predvsem med kalcijem, natrijem, kalijem in fosforjem)
• Pretirane telesne obremenitve.

Vse to pripomore, da se dedna zasnova razvije v svoji celotni obliki. Odnos med vplivom okolja in dednostjo pri kolčni displaziji lahko ponazorimo z naslednjo formulo:

F = G + O

h = 0.25

F = 0.25G + 0.75F

( F = fenotip, G = genotip, O = okolje, h = heritabilnost )

Povprečna vrednost heritabilnosti za kolčno displazijo znaša 25% (0.25), ki je pri določenih pasmah večja. Iz formule je razvidno, da je vpliv okolja na pojav displazije zelo velik in sicer 75 % (0.75). Kritično obdobje v razvoju kolčnih sklepov je prvih 60 dni, ki se nadaljujejo v obdobje 6 mesecev po rojstvu. Vidne spremembe se prično pojavljati večinoma po 6 mesecu starosti. Kolčna ponvica in stegnenična glavica se ne prilegata več popolnoma en drugemu. Zaradi tega je sklepni hrustanec neenakomerno obremenjen, kar povzroči degenerativne procese na sklepnem hrustancu in na kosti pod njim. Na sklepnih površinah se pojavijo kostni izrastki (osteofiti). Stegnenična glavica postaja nepravilne oblike, prehod iz stegnenične glavice v vrat je neizrazit, rob acetabuluma postaja vse nižji in sklepna kapsula se zadebeli. Vse to se lahko manifestira z obojestranskim delnim izpahom stegnenic, retardiranim razvojem kraniodorzalnega roba acetabuloma in celo z miniaturnimi frakturami kolčnega sklepa.

Zdravi kolčni sklep

Displastičen kolčni sklep