Letos nas je že presenetil prvi sneg. Večina kužkov ga ima rada in pravo veselje jih je gledati, ko se navdušeno prekopicavajo in valjajo po beli snežni odeji. Kako psi prenašajo nizke temperature je odvisno predvsem od pasme, njihove telesne kondicije, zdravstvenega stanja in starosti.
Polarni in pastirski psi, torej psi z dolgo dlako in gosto podlanko v zimskih razmerah neizmerno uživajo.
Veliko bolj pa so na nizke temperature občutljive kratkodlake pasme psov, bolni, stari in mladi psi.
Jeseni narava z zamenjavo dlake že sama v določeni meri pripravi psa na zimo, ko le ta svoj poletni kožušček zamenja za zimskega (dlaka postane bolj resasta z gosto podlanko). Dlaka pozimi je zaradi ogrevanja in suhega zraka bolj suha kot poleti, zato je v hrano dobro dodajati omega 3 in 6 maščobne kisline v obliki olja ali kapsul, da bo kožušček mehek in sijoč.
Zaradi velikih temperaturnih razlik med tistimi v stanovanju in zunaj moramo ustrezno poskrbeti zlasti za kratkodlake in manjše pse. Pred sprehodom jim nadenimo ustrezno velik plašček.
Majhni psički imajo razmeroma veliko površino telesa v primerjavi z njihovo telesno težo, zato hitreje izgubljajo telesno toploto. Ker nekateri psi plaščkov ne marajo jih je potrebno zunaj kar najhitreje ogreti.
Psom, ki večino časa pozimi preživijo zunaj moramo spremeniti prehrano. Poraba energije se zaradi povečane potrebe po ogrevanju telesa, poveča tudi do 30%. Poskrbimo, da ima njegova hrana več beljakovin in maščob ali količinsko povečajmo obrok. Tudi pozimi moramo paziti, da ima naš kuža vedno na razpolago svežo vodo, pazimo, da nam le ta v kovinskih posodah ne zamrzne. Nekateri psi pozimi svoje potrebe po tekočini skoraj povsem zadovoljujejo z žretjem snega, kar pa lahko vodi v vnetje želodčka in črevesja. Žival v takem primeru bruha ima tekočo, lahko tudi krvavo drisko. Lahko je prizadeto tudi njeno splošno stanje, pojavita se neješčnost in apatičnost. Zato je najbolje, da našega štirinožca že kot mladiča navadimo, da snega ne bo jedel.
Sneg, led in sol lahko močno poškodujejo pasje tačke in blazinice, nastanejo lahko odrgnine in razpoke, zato jim moramo pozimi posvetiti več pozornosti. Pred sprehodom jih ne pozabite namazati z zaščitnimi mazili, ki jih dobite pri svojem veterinarju, po sprehodu pa jih je zaradi soli in kepic snega potrebno sprati s toplo vodo.
Kot mi so tudi naši štirinožni prijatelji pozimi veliko bolj dovzetni za različne bolezni, predvsem dihal. Bolj občutljivi so predvsem mladiči, starejši psi, psi z alergijami ali prirojenimi napakami (zožitev sapnika, podaljšano mehko nebo). Nekatere bakterije so naravni prebivalci zgornjih dihalnih poti. Zunanji dejavniki, kot so virusi, mraz, dim, smog pa lahko povzročijo padec odpornosti in intenzivno razmnoževanje le teh in s tem različne bolezni. Prizadete so lahko le zgornje dihalne poti (vnetje žrela, grla, sapnika), kjer se pojavi povišana telesna temperatura, neješčnost, apatičnost, suh in dražeč kašelj, lahko izcedek iz oči in nosa. V hujših primerih lahko pride tudi do pljučnice, kjer opazimo poleg prej opisanih znakov še pohitreno in oteženo dihanje, hropenje, piskanje v pljučih, kašelj postaja vse močnejši, sluznice lahko postanejo modrikaste, ker telesu primanjkuje kisika.
Zimski čas je lahko zelo zabaven, vendar moramo poskrbeti, da bo naš kuža imel kvalitetno prehrano, ustrezen bivalni prostor, saj bo tako v dobri kondiciji, ne bo zbolel in bo z nami lahko užival v zimskih radostih.
Tina Bukovec, dr. vet. med.
