Beli dihur (Mustela Putorius furo)
Danes je nekaj običajnega, da si marsikdo za hišnega ljubljenčka izbere eksotično žival. To je lahko želva, papiga, različni plazilci, glodalci… ali beli dihur.
Beli dihurji so igrive, radovedne in zelo živahne male zverinice, pogosto znajo biti prav nagajivi. Uvrščamo jih med zveri, v družino kun (kamor spadajo tudi evropski dihur, kuna belica in zlatica, jazbec, vidra in podlasica), izhaja pa iz evropskega dihurja, ki naj bi ga človek udomačil pred približno 2500 leti. Telo je dolgo in valjasto, noge so kratke, glava koničasta. Dlaka je različnih barv. Podlanka je rumenkasta, krovna dlaka pa najpogosteje temno rjava, lahko pa tudi bela, srebrno siva, rdečkasto rjava... Značilna je obrazna maska ter belina okrog gobčka in robovih uhljev. Pogost pojav pri belih dihurjih je albinizem (pomanjkanje pigmenta). Kožuh je belkasto rumen, oči so rdeče. 
Beli dihur vas bo spremljal do 8 let ali več, zato mu boste morali nameniti prostor v vašem življenju in v stanovanju. Večino dneva bo prespal in počival. Če bo v kletki, ga je potrebno spustiti vsaj 3 ure dnevno, da sprosti svojo divjo naravo z igranjem in učenjem novih stvari. Med tem časom je potrebno aktivno sodelovati, ker od dolgčasa hitro postane uničevalec ali skrivalec naših stvari. Poleg spalnice mora imeti tudi stranišče s peskom, na katerega se kaj hitro navadijo. Redno čiščenje njegovih prostorov bo zmanjšalo vonj, vaš dihurček pa bo zdrav in živahen. Beli dihurji so družabne živali, zato mu lahko priskrbite družbo, drugega dihurja, mucko ali kužka, vendar morate biti previdni z izbiro pasme. Npr. lovski psi niso primerni, ker bi jih lahko imeli za plen.
Večino lastnikov pri dihurjih moti vonj, ki je specifičen ter odvisen od spola (samci med gonitvijo), prehrane (nekakovostna prehrana, hrana z ribo)… vendar ga lahko z rednim čiščenjem kletke, iztrebkov in ne prepogostim kopanjem ter kastriranjem samca omilimo. Kot psi in mačke imajo tudi dihurji paranalne žleze, katerih vsebino so zmožni na hitro iztisniti. Smrad, ki nastane po tem, ni tako izrazit in se ne obdrži tako dolgo kot pri divjih dihurjih.+
Dihurji so mesojede živali. Prehrana mora biti sestavljena iz veliko beljakovin (34%), veliko maščob (22%) in malo vlaknin, vsebovati pa mora tudi nujno potrebno aminokislino taurin, ki ga njihovo telo ne proizvaja. Zaradi specifike črevesja, ne prebavljajo preveč vlakninaste in balastne hrane, kot so žitarice in zelenjava. Najprimernejša je visokokakovostna briketirana hrana narejena posebej za dihurje ali mačje mladiče, mačje konzerve ali kuhana in surova hrana, predvsem piščanec. Pasja hrana ni primerna za dihurje. Zaradi kratkega črevesnega trakta je metabolizem hitrejši, hrana se prebavi v 3-4 urah, zato jo mora, poleg vode, dihurček imeti ves čas na voljo.
Če ima vaš dihur težave, ga peljite k veterinarju. V naši ambulanti vam bomo z veseljem pomagali pri osnovnih problemih. Za bolj zahtevne in specifične bolezni pa vas bomo poslali v specializirane ambulante na nadaljnje preiskave. Čeprav spadajo mački, psi in dihurji med zveri, se zdravstvene težave in zdravljenje razlikujejo. Obolevajo za različnimi obolenji v gastrointestinalnem traktu, predvsem zaradi nepravilne prehrane. Najpogostejše so zamašitve črevesja z dlakami in raznimi predmeti, ki jih lahko med igro poje. Pri dlakah poskusite z laksativi. Če ni učinka, peljite žival na pregled k veterinarju.
Pri dihurjih močno priporočamo sterilizacijo pri samicah in kastracijo pri samcih, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Gonitveni ciklus pri samičkah lahko traja mesece, vse dokler jih samec ne oplodi. Zaradi tega lahko pride do hude slabokrvnosti ali gnojnega vnetja maternice. Samci v obdobju gonitve postanejo agresivni in označujejo svoj teritorij, kar ni prijetno predvsem zaradi vonja.
Dihurčka morate redno krtačiti, predvsem v obdobju menjave dlake (spomladi in jeseni). Kopanje naj ne bo prepogosto, dovolj je 2-3x na leto, da se dlaka ne izsuši. Prav tako moramo rezati kremplje 1x na dva tedna, da preprečimo poškodbe in deformacijo stopal. Redno preverjajte ušeska, če opazite rdečino ali praskanje, saj imajo lahko tudi dihurčki ušesne garje.
Bele dihurje je priporočljivo vsakoletno cepiti proti pasji kugi. Če se okuži s to boleznijo, lahko pomeni 100% umrljivost. Pri nas jih cepimo s pasjim cepivom proti kužnim boleznim, s polovično dozo, 2x v razmaku 1 meseca. Po cepljenju mora ostati v ambulanti vsaj dve uri, saj se v tem času lahko pokaže reakcija na cepivo, kot je driska, bruhanje, slabost, otekline po obrazu in napadi. Tako mu lahko veterinar pravi čas pomaga.
Beli dihurji so zanimive živalice, vendar zaradi svojega karakterja in potreb niso primerni ljubljenčki za vsakogar. Pred nakupom se posvetujte z vzreditelji, pobrskajte po internetu ali povprašajte koga, ki je že lastnik teh neobičajnih zverinic.
Kristina Nečemer, dr.vet.med.
