Dandanes je cepljenje mačk vedno bolj aktualno, predvsem pa močno priporočljivo, saj se ob večji populaciji mačk bolezni tudi hitreje širijo. S cepivom jih zaščitimo proti mačji kugi, okužbami s herpes in calici virusom in mačji levkozi.
Obstaja tudi cepljenje proti steklini, ki pa za mačke ni zakonsko obvezno. Kot pri psih, so najbolj dovzetni mačji mladiči, zato se jih prvič cepi pri 8-9 tednih, nato se cepljenje ponovi po 3-4 tednih, nato čez eno leto.
MAČJA KUGA
Mačja kuga ali panleukopenija je akutna, nalezljiva virusna bolezen mačk, kjer je smrtnost še vedno visoka. Povzroča jo parvovirus, ki je soroden pasjemu parvovirusu, ki povzroča parvovirozo. Najpogosteje se okužijo mladički do pol leta, lahko pa tudi odrasle, necepljene mačke, vendar v lažji obliki. Prenaša se z izločki, predvsem blatom in urinom, in sicer še 6 tednov po okrevanju. Prenos je možen tudi s predmeti, ki so okuženi z iztrebki, zato je pri oboleli mački nujna higiena. Inkubacijska doba je 5-9 dni. V primeru perakutne oblike pride do pogina v 12 urah. Akutna oblika se kaže v začetni visoki vročini, neješčnosti in depresiji. Kasneje se pojavi bruhanje in driska. Zaradi tega pride do hude dehidracije. Pri komplikacijah z drugimi boleznimi se pojavijo razjede v ustih, krvava driska, zlatenica. V končni fazi pride do padca telesne temperature. Mačke lahko nenadoma poginejo zaradi sekundarnih okužb in dehidracije.
MAČJI PREHLAD-RINOTRAHEITIS
Mačji prehlad je nalezljivo obolenje zgornjega respiratornega trakta, ki ga povzročata predvsem calici in herpes virus. Zbolijo lahko mačke vseh starosti, najbolj pa so dovzetni mladi in necepljeni mucki. Prenaša se z izločki, ki vsebujejo virus ali preko okuženih predmetov. Navidez ozdravljena muca je lahko še vedno prenašalka ali pa bolezen ponovno izbruhne. Inkubacija je 2-10 dni. Značilno je kihanje, izcedek iz nosu in oči, vnetne spremembe po ustih, slinjenje, povišana telesna temperatura, izguba apetita in apatičnost. Občasno pride do tega, da mačka izgubi glas (ne more mijavkati). Če ne pride do sekundarnih okužb, bolezen lahko mine sama od sebe v 5-7 dneh.
MAČJA LEVKOZA
Mačja levkoza je kronična, neozdravljiva bolezen mačk, ki jo povzroča virus mačje levkoze (FeLV). Prenaša se z neposrednim kontaktom, preko sline (pitje in hranjenje iz iste posode, medsebojno umivanje) ali z ugrizom. Za okužbo so najbolj dovzetne mačke do 4. meseca starosti, okužijo pa se tudi kasneje. V prvih nekaj dneh po okužbi lahko mačke pokažejo blage simptome, kot so slabo počutje in povišana telesna temperatura. Tej akutni fazi sledi faza brez kliničnih znakov bolezni, ki traja od nekaj mesecev do nekaj let. Če mačka ne uspe izločiti virusa, se sčasoma razvije eden od treh sindromov bolezni: rakava oblika, kjer so značilne povečane bezgavke, neregenerativna anemija in pa sindrom zmanjšane odpornosti, ki je najpogostejši. Posledica so pogoste ali kronične infekcije z drugimi bakterijami in virusi. Preden cepimo mačke proti mačji levkozi, moramo opraviti hitri test FeLV/FIV, razen če zanesljivo vemo poreklo mucka, kajti ob cepljenju ne sme biti okužen s to boleznijo.
Kot pri psih morajo tudi mucki virusna obolenja preboleti sami, nudimo jim lahko le podporno terapijo (infuzijo, vitamine, antibiotike za preprečitev sekundarnih okužb…). Dostikrat je zdravljenje neuspešno. Prav zaradi tega je pomembna preventiva, predvsem cepljenje, ki bo zaščitilo vašega ljubljenčka pred negativnimi posledicami.
Nečemer Kristina, dr.vet.med.
