Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014- 2020 v letu 2017

Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali in je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa v letu 2017, ki se izvaja že od leta 2014. Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, nabora možnih zahtev in pogojev za njihovo izpolnjevanje, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd.

 

Namen ukrepa je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter običajno rejsko prakso opredeljeno v PRP 2014–2020. Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izpolnjevali zahteve iz ukrepa in so aktivni kmetje.

V letu 2017 se ukrep Dobrobiti živali izvaja v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico.

Namen ukrepa je spodbujanje rejcev k zagotavljanju dobrega počutja prašičev, goveda in drobnice z dodeljevanjem podpore za izpolnjevanje obveznosti s področja dobrobiti živali, ki presegajo relevantne obvezne standarde. Z nadstandardno obliko reje pa ne vplivamo pozitivno le na počutje živali, temveč tudi na proizvodne rezultate in kakovost živil živalskega izvora.

Povzetek: zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil so pomembni cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav. Zaradi zavedanja, ki ga priznava Lizbonska pogodba, da so živali čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino, je potrebno zagotoviti, da pogoji bivanja in postopki pri ravnanju z rejnimi živalmi ne vključujejo aktivnosti, ki negativno vplivajo na dobrobit živali.

Glavne aktivnosti: izvajanje načinov in oblik reje živali, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso.

 

 

PRAŠIČEREJA:

Ukrep v prašičereji vključuje nadstandardne zahteve za plemenske svinje, plemenske mladice, tekače in pitance, pri čemer se upošteva:

• plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
• plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;
• tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
• pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti.

Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec kmetijskega gospodarstva na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati vsaj eno izmed naslednjih zahtev:

• za plemenske svinje in plemenske mladice:
  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom;
  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
  • zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;
• za plemenske svinje:
  • zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;
  • zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije;
• za tekače:
  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
• za pitance:
  • zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
  • zahteva za skupinsko rejo z izpustom.

OPIS ZAHTEV

1. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za plemenske svinje in plemenske mladice:

Plemenskim svinjam in plemenskim mladicam mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta vsaj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust plemenskih svinj in plemenskih mladic na prosto.

2. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za plemenske svinje in plemenske mladice:

Za plemenske svinje in plemenske mladice mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Normativi za neovirano talno površino na žival glede na velikost skupine so v preglednici na sliki »Neovirana talna površina na žival«.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam boljše pogoje bivanja.

3. Zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine:

Pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču je zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter za nudenje dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini treba osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih, dodajati:

• ali voluminozno krmo,
• ali pa morajo biti svinje krmljene s krmno mešanico, ki mora vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.

Kot voluminozna krma se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti recepturo za krmni obrok, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa dobrobiti živali.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam krmljenje v skladu njihovimi potrebami in dodatek materiala za obogatitev.

4. Zahteva za toplotno ugodje:

Za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega gretja, zagotovljeno mora biti tudi uravnavanje temperature.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in sesnim pujskom boljše pogoje bivanja.

5. Zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije:

Pred spolno zrelostjo merjasci, svinje in kastrati izražajo podoben nivo agresivnosti. Ob nastopu spolne zrelosti se agresivnost merjascev močno poveča zaradi večjega izločanja testosterona. Kastrati so v primerjavi z merjasci zato manj agresivni. Tudi spolno vedenje (naskakovanje) se pri kastratih izraža v precej manjšem obsegu kot pri merjascu. Zato je kastracija tudi z vidika dobrobiti prašičev v skupinski reji potrebna. Kirurška kastracija z uporabo anestezije in/ali analgezije se od ustaljenega postopka razlikuje v tem, da se pri njej uporabljajo farmakološka sredstva za preprečevanje ali lajšanje bolečin, tudi v obdobju od prvega do sedmega dne starosti pujskov, kar je ugodno s stališča dobrobiti pujskov.

Na pujskih moškega spola do vključno sedmega dne starosti se izvede kirurška kastracija z uporabo anestezije in/ali analgezije.

V skladu s točko d 10. člena Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali ali, v posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, določajo uporabo anestetikov, analgetikov in protivnetnih zdravil ali imunokastracijo.

 

6. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za tekače in pitance:

Za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Za vsakega tekača oziroma pitanca mora biti zagotovljeno:

• do 10 kg                         0,17 m2,
• nad 10 do 20 kg              0,22 m2,
• nad 20 do 30 kg              0,33 m2,
• nad 30 do 50 kg              0,44 m2,
• nad 50 do 85 kg              0,61 m2,
• nad 85 do 110 kg             0,72 m2,
• nad 110 kg                      1,10 m2.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča tekačem in pitancem boljše pogoje bivanja.

7. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za pitance:

Prašičem pitancem mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust prašičev pitancev na prosto.

 TRAJANJE OBVEZNOSTI

Trajanje obveznosti za ukrep Dobrobit živali je eno leto.

USPOSABLJANJE

Upravičenci morajo v obdobju trajanja obveznosti izpolniti splošni pogoj glede usposabljanja v obsegu najmanj 4 pedagoških ur. Upravičenci morajo usposabljanje opraviti v vsakem letu izvajanja obveznosti v okviru ukrepa Dobrobit živali.

Namen usposabljanja je povečati ozaveščenost upravičencev in razumevanje pomena dobrobiti živali ter informirati upravičence o tekoči problematiki pri izvajanju ukrepa Dobrobit živali.

Usposabljanje mora obsegati vsaj vsebine s področja ravnanja s prašiči, etologije prašičev in živalim prilagojene reje (tehnologije, normativi) ter preventivnega zdravstvenega varstva prašičev.

Usposabljanje lahko vključuje tudi praktične prikaze.

 

Upravičenci

Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno vključijo v izvajanje ukrepa in izpolnjujejo pogoje iz prevzete obveznosti.

 

Upravičeni stroški

Pri zahtevah za prašiče iz točk 1, 2, 4, 5, 6 in 7 iz poglavja "Opis vrste operacije" plačila krijejo dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v navzkrižni skladnosti, ter druge obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnih predpisih s področja dobrobiti in zaščite rejnih živali.

V zahtevi za prašiče iz točke 3 iz poglavja "Opis vrste operacije" plačilo krije dodatne stroške, zaradi prevzete obveznosti, v primerjavi z običajno rejsko prakso.

 

Pogoji za upravičenost

Upravičenec mora biti aktivni kmet v skladu z 9. členom Uredbe 1307/2013/EU.

Prašičereja:

• Pred vložitvijo zahtevka za ukrep Dobrobit živali mora imeti upravičenec izdelan program dobrobiti živali. Program dobrobiti živali je rezultat svetovanja izvedenega v okviru podukrepa Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja iz 15. člena Uredbe 1305/2013/EU in obsega popis stanja na kmetijskem gospodarstvu, in sicer osnovnih podatkov o čredi, pregleda tehnologije reje oziroma načina upravljanja s posameznimi kategorijami prašičev ter zdravstvenega stanja črede in reprodukcijskih lastnosti plemenske črede. Obsega tudi svetovanje glede ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja v prej navedenih področjih in svetovanje glede možnosti vključitve v ukrep.
• V letih 2014 in 2015 mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
  • 20 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
  • 100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.
• V letih 2016 do 2020  mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
  • 10 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
  • 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na tekače, oziroma
  • 50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.

Ukrep Dobrobit živali se v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 izvaja prvič, zato nimamo predhodnih izkušenj. Izkazana potreba za izvajanje tega ukrepa je velika. Ker je izvedba ukrepa relativno zahtevna, je v prvih dveh letih programskega obdobja pogoj upravičenosti glede števila prašičev postavljen za omejeno število potencialnih upravičencev, kar bo omogočilo lažji začetek izvajanja in upravljanja ukrepa. Po tem začetnem obdobju in ustalitvi vseh postopkov za upravljanje in izvajanje ukrepa bo pogoj upravičenosti postavljen tako, da bo ukrep dostopen širšemu krogu potencialnih upravičencev.

 

Vrsta podpore

Javna podpora se izplača v obliki plačila na GVŽ za izvajanje zahtev ukrepa Dobrobit živali.

 

Višina podpore

V skladu s Prilogo II, Uredbe 1305/2013/EU, znesek podpore ne sme presegati 500 EUR/GVŽ.

PRAŠIČEREJA:

Plačilo krije vse dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti in sicer:

1. za plemenske svinje in mladice:

• zahteva za skupinsko rejo z izpustom 61,77 EUR/GVŽ;
• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 129,62 EUR/GVŽ;
• zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine 48,30 EUR/GVŽ;

2. za plemenske svinje:

• zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 25,64 EUR/GVŽ;
• zahteva za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije 17.10 EUR/GVŽ;

3. za tekače:

• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 EUR/GVŽ;

4. za pitance:

• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 EUR/GVŽ;
• zahteva za skupinsko rejo z izpustom 33,83 EUR/GVŽ. 

Razen pri zahtevah za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in zahtevi za kirurško kastracijo pujskov moškega spola z uporabo anestezije in/ali analgezije, so v plačilu upoštevani tudi transakcijski (poslovni) stroški. Kot transakcijski stroški so upoštevani stroški, povezani z nakupom materiala, opreme, literature, stroški povezani s svetovanjem, poizvedovanjem ter ogledovanjem dobrih praks, urejanjem dokumentacije. V plačilo za posamezno zahtevo so vključeni v naslednjih deležih:

• zahteva za skupinsko rejo z izpustom za plemenske svinje in mladice 5 %,
• zahteva za skupinsko rejo z izpustom za pitance 2,6 %,
• zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine 0,6 % in
• zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 4,5 %.

Prilagamo povezavo na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in na spletno stran PRP (www.program-podezelja.si/).