Na vrhu je vedno žrebec, kateremu sledi vodilna kobila… Če hočemo, da bo žrebec miren in ubogljiv, mora na tej lestvici človek biti prvi in ne njemu enak ali nižje. Le tako ga bomo lahko obvladali in ne on nas… Lastniki morajo biti pravilno podučeni o karakterju in njegovih lastnostih, sami pa morajo imeti trdno voljo, biti odločni, predvsem pa ne smejo kazati strahu. Negotov začetnik ni primeren za takšnega konja.

Če ne nameravamo imeti žrebca in ga pripuščati, je najbolje da ga kastriramo. Tako prihranimo marsikatero nevšečnost, tako njemu kot sebi. Prav tako je poseg primeren za žrebce, ki imajo prirojeni ali naknadno nastali pruh-hernijo.

RAZLOGI ZA KASTRACIJO:

• žrebički so že od majhnega bolj nagnjeni k ščipanju in grizenju kot njihove vrstnice ženskega spola,
• marsikateri lastnik se za kastracijo odloči zaradi telesne oblike. Vendar je potrebno poseg opraviti čim prej, dokler konj še raste. Zmanjša se količina spolnega hormona testosterona, kateri je odgovoren za hitrejši zaključek rastne linije na kosteh. Žrebci so zaradi krajših in močnejših kosti manjši in močnejši kot kastrati, imajo krajšo in širšo glavo, vrat in prsa so močneje omišičena,
• zaradi karakterja in spolnega nagona mora žrebec biti ločen od ostalih konj, kar še dodatno škodi njegovemu psihičnemu razvoju. Enoleten žrebček lahko oplodi kobilo…, zato moramo paziti, da ni v stiku s kobilami sorodnicami, kajti hitro lahko pride do nezaželene brejosti,
• po posegu konj postane neploden. Lahko se druži z ostalimi kobilami, je bolj miren in je lažje delati z njim,
• žrebci so močnejši, bolj agresivni in lastnikom prej povzročijo preglavice,
  pred napadom ne pobegnejo kot ostali, ampak se branijo, zato je več poškodb v obliki ugrizov in udarcev, s kastracijo preprečimo tumorske spremembe na reproduktivnih organih,
• in preprečimo poškodbe penisa ter nastanek pruha zaradi brc kobil.

PRIPRAVA NA KASTRACIJO:

Žrebec mora biti ZDRAV. To pomeni da ne sme kazati kliničnih znakov bolezni (vročina, kašelj, driska, šepanje, zahiranost…). Pred kastracijo je priporočljivo, da ga razglistimo in mu dodajamo mineralno-vitaminske dodatke, saj s tem izboljšamo splošen imunski sistem. Tetanus je pri konjih pogosto obolenje, tveganje se pri večjih kirurških posegih poviša. Če žrebec ni preventivno cepljen, ga cepimo pri operaciji in s tem minimiziramo okužbo. Veterinar žrebca pred kastracijo pregleda, če je potrebno, se odloči za nadaljnje krvne ali ostale preiskave. Prav tako preveri, če ima konj pruh in če sta obe modi spuščeni.

Pruh - hernija in nepravilen spust mod se opazi že pri žrebičkih. Če se žrebcu eno ali obe modi nista spustili v mošnjo, je žrebec kriptorhid. Čeprav lastnik ne bi hotel kastrirati svojega žrebca, je v tem primeru to zelo priporočljivo, saj naj bi kriptorhidi bili bolj zlobni, zaostalo modo pa se v trebušni votlini pregreva, kar lahko hitreje privede do tumorjev. Ker je operacija takšnega žrebca zelo zahtevna in traja dlje kot navadna kastracija, se izvaja na veterinarski kliniki za konje, v ležečem položaju, konj pa je ves čas priklopljen na aparate za monitoring in plinsko anestezijo.

Navadna kastracija, kjer ni opaziti nepravilnosti, lahko poteka na terenu ali na veterinarski kliniki.
Pri nas se kastracija opravlja na terenu. Lastnik mora poskrbeti za prostoren boks ali prostor, kjer bo imela žival dovolj prostora in miru, da lahko zaspi in se kasneje brez težav zbudi. Ko konj vstaja, je potrebno paziti, da se ne poškoduje. Čim dlje časa naj leži na tleh, ko pa se vstane, mu je potrebno pomagati, vendar tudi paziti na lastno varnost!

KASTRACIJA:
Obstajata 2 metodi in sicer stoječa in ležeča kastracija. Pri nas delamo predvsem ležeče kastracije. Pri tem dobi žrebec močnejši anestetik, ki povzroči, da popolnoma zaspi. Ko je na tleh mu fiksiramo noge za lažji dostop. Razkužimo operacijsko polje in apliciramo lokalni anestetik v okolico rezne rane in v ingvinalni kanal.

Skozi rezno rano izluščimo oba testisa, nastavimo kastracijske klešče in podvežemo. Klešče pustimo nameščene vsaj 15min, nato jih odstranimo in razkužimo rano.

Pri stoječi kastraciji je anestezija bolj blaga, da lahko stoji. Poseg poteka enako kot pri ležeči, vendar je sam dostop težji.
Zaradi velike občutljivosti konj za tetanus, mu po končani operaciji apliciramo tetanus antitoksin. Infekcijo preprečimo z vsaj 5 dnevnim dajanjem antibiotikov.

PO KASTRACIJI:

24 ur po kastraciji je največja skrb krvavenje iz rane. Poseg je invaziven, pri tem poškodujemo žile, iz katerih izteka kri. Krvavitev ne sme biti prehuda, manjše kapljanje pa lahko pričakujemo. Konj naj bo v mirnem in tihem okolju, takoj po operaciji naj se čim manj giblje.

2 do 3 tedne po posegu pa je lahko okolica okrog rezne rane, prepucij ter spodnji del trebuha, bolj ali manj otečena. Zato moramo konja v tem času čim več sprehajati, vendar naj se ne napreza preveč, in območje hladiti s hladno vodo. Tako lahko pričakujemo hitrejše okrevanje in zmanjšanje otekline.

Po kastraciji konja mesec dni ne obremenjujmo z delom na terenu. Lahko pa ga zmerno lonžiramo. S tem tudi ohranjamo kondicijo konja in preprečimo preveliko otekanje.
Nekaj časa po posegu je konj še vedno ploden. Čeprav odstranimo moda, lahko še vedno ostane nekaj semena, s katerim lahko oplodi kobilo. Čim starejši je žrebec ob kastraciji, več nagona mu bo ostalo. S kastracijo omilimo njegove navade, vendar pa jih ne moremo popolnoma odstraniti. Vzpenjanje, brcanje in grizenje je tudi stvar navade, ki jih s pravilno vzgojo preprečimo.

Kastracija je rutinski poseg, ki se opravlja bodisi doma ali na veterinarski kliniki. Poseg ni zapleten, vendar so, kot pri vsaki operaciji, zapleti možni. Kot pri drugih vrstah moramo biti pozorni na anestezijo, ki pri zdravem konju ne sme biti problematična. Zato vsakega konja pred posegom pregledamo, pri raznih odstopanjih ali sumu na kakršnekoli nepravilnosti, pa lahko opravimo tudi krvno preiskavo. Poleg anestezije, ki jo vsak konj prenese drugače, se zapleti lahko pojavijo tudi pri kirurškem posegu, vendar so ob pravilnem, strokovnem posegu, minimalni.

Če se odločite za poseg, se naročite pri lokalnem veterinarju, ki vam bo svetoval, kdaj je najprimernejši čas, pregledal vašega žrebca, in se odločil ali je primeren za poseg, na terenu ali na veterinarski kliniki.
Kristina Nečemer, dr. vet. med., Jožica Colarič, vet. teh.