Ko naš ljubljenček nemočno leži in milo cvili zaradi bolečine, težko ohranimo trezno glavo, vendar je to prvi pogoj, da mu lahko nudimo hitro in ustrezno pomoč. Zaradi pasje in mačje igrivosti, želje po parjenju, radovednosti in lovskega nagona so poškodbe prsnega koša najpogostejše pri prometnih nesrečah. Ko naš kuža preganja mačko, še zdaleč ne pomisli, kako nevarna je lahko prometna cesta.
Kadar želimo pomagati ljubljenčku, moramo najprej poskrbeti za svojo varnost. Prestrašen pes lahko zaradi bolečine ugrizne tudi svojega lastnika. Živali se moramo približati počasi, brez nenadnih gibov, ji sproti prigovarjati in jo miriti. Iz traku pa lahko naredimo tudi začasni nagobčnik.
Pri udarcu z avtomobilom lahko pride do poškodbe stene prsnega koša ali poškodbe pljuč, pri čemer pride do vdora zraka v plevralni prostor, kar imenujemo pnevmotoraks. Tako nabiranje zraka privede do nezmožnosti krčenja in širjenja pljuč in hude dihalne stiske. Pri prometnih nesrečah navadno pride do pokanja pljučnega tkiva, kar imenujemo zaprti pnevmotoraks. Odprti pnevmotoraks pa se pojavi ob zlomih reber, kjer se poškoduje stena prsnega koša. Le ta je pogostejši pri vbodnih ali strelnih ranah. Pri živali opazimo močno oteženo dihanje, modrikaste sluznice, značilno pa je tudi, da stoji z razširjenimi prednjimi tačkami, saj ji taka stoja vsaj malo olajša dihanje.
pneumotoraks
Hud udarec v prsni koš lahko privede do poškodbe limfnih ali krvnih žil. V prvem primeru se tako v plevralnem prostoru nabira limfa, v drugem pa kri. V obeh primerih opazimo hudo dihalno stisko, saj se pljuča ne morejo širiti in krčiti. Pri poškodbah krvnih žil in izgubljanju krvi pa opazimo tudi znake šoka. Stanje se zelo hitro poslabšuje, sluznice so blede, žival se navadno ne odziva, srce ji močno in neenakomerno razbija.
Pri oteženem dihanju in anamnezi prometne nesreče je potrebno pomisliti tudi na diafragmatsko hernijo. Pri veliki sili lahko pride do poškodbe diafragme (diafragma je opna, ki ločuje prsno od trebušne votline) in s tem do vrivanja organov trebušne v prsno votlino. Organi pritiskajo na pljuča in s tem otežijo dihanje. Klinični znaki so odvisni od obsežnosti poškodbe diafragme in količine organov, ki se vrine v prsno votlino (lahko je to samo košček jeter, lahko pa se vrine tudi želodec in del črevesja). Pri manj obsežnih poškodbah je žival videti zdrava in ne pokaže nobenih znakov oteženega dihanja, dokler ne pride do razburjenja ali večje aktivnosti. Lahko pa je vaš ljubljenček na videz bolj suh, hitreje in bolj plitvo diha, ni tako aktiven in se navadno ne pusti crkljati na hrbtu, saj mu ta položaj še bolj oteži dihanje. Poleg prometnih nesreč se pri mačkah diafragmatska hernija velikokrat pojavi pri padcu z višine (visokega drevesa, hiše, bloka). Pri tem ko se ujame na prednje tačke, lahko sila trebušnih organov povzroči poškodbo diafragme.
Vsako oteženo dihanje je potrebno jemati zelo resno in čim hitreje obiskati veterinarja. Tam bomo vašega ljubljenčka najprej oskrbeli s kisikom. Z rentgenskim slikanjem prsnega koša pa ugotovili, do kakšne poškodbe je prišlo in čim hitreje pomagali.
Če se vašemu ljubljenčku karkoli zgodi, je najbolje takoj poklicati na veterinarski postajo, zato imejte telefonsko številko vedno pri roki ali shranjeno v mobilnem telefonu. Tako se bomo lahko veterinarji pripravili na prihod travmatiziranega pacienta in mu čim hitreje in učinkoviteje pomagali.
Tina Bukovec, dr. vet. med.
