Prav gotovo je že vsak lastnik štirinožcev kdaj doživel neprijetno bruhanje in/ali drisko svojih ljubljenčkov. Takšne prebavne motnje lahko segajo od blagega nelagodja do resno nevarnih obolenj. Da bi lažje ocenili kdaj je dobro pripeljati vašega ljubljenčka na pregled, je smiselno razumeti kdaj oz. zakaj pride do pojava enega izmed simptomov ali obeh skupaj.
Bruhanje pri naših ljubljenčkih je pogosto posledica zaužitja tujkov ali nevarnih snovi (npr.; palice, kosti, zdravila, strupi,…), katere z bruhanjem telo poskuša izločiti, zato se takšno draženje prebavil lahko reši samo že v parih urah ali v enem dnevu. Problem nastane takrat, kadar tujek obstane v prebavilih in povzroča nadaljnje težave, od konstantnega draženja do smrtno nevarnega predrtja prebavil. Zaradi svoje igrivosti in radovednosti so temu podvrženi predvsem mladiči. Pri njih so pogostejša tudi parazitarna vnetja prebavil in virusne driske, zato je pomembno redno in pogosteje odpravljati parazite v obdobju odraščanja in cepiti proti kužnim boleznim.
Pri odraslih redno razglistenih in redno cepljenjih psih je potrebno pomisliti na vzroke izven prebavnega sistema ( odpoved ledvic, jeter, vnetje trebušne slinavke…). V telesu se takrat kopičijo toksini, ki zastrupljajo organizem in posledično dražijo prebavila. Zato tudi priporočamo, da se vsake toliko vašim starejšim štirinožcem naredi krvna preiskava, s katero preverimo delovanje posameznih organov. Tako kot pri ljudeh so tudi pri živalih vse pogostejše alergije na hrano, posledica katere so lahko tudi prebavne motnje.
Podobno kot pri bruhanju so vzroki za drisko virusno, parazitarno ali bakterijsko vnetje spodnjih prebavil, tujki v prebavilih ali obstrukcija prebavil. Do driske lahko privede že prehitra menjava hrane, zato svetujemo postopno prehajanje na novo hrano, kar pomeni, da novo hrano dodajate k stari hrani, katere količino postopoma zmanjšujete.
Če povzamemo, kadar se vaša živalca kljub 1-2 kratnemu bruhanju ali driski še vedno počuti živahno in ima ohranjen apetit, ni razloga za skrb. Takšno stanje lahko poskušate sami pozdraviti s primerno lahko prebavljivo hrano (kuhan piščanec, riž, skuta), manjšimi in večkratnimi obroki, zadostno količino vode in z dodatki, ki zaustavljajo drisko (prebiotiki, probiotiki, medicinsko oglje).
Za obisk veterinarja se je potrebno odločiti, kadar:
- vaš ljubljenček bruha in driska hkrati,
- sumite, da je zaužil kakšen tujek ali nevarno snov,
- opazite kri v izbljuvku ali blatu, črno blato ali delce, ki niso hrana,
- nima več apetita in se ne počuti dobro,
- driska ali bruha dlje časa in posledično hujša.
Prav tako je potrebno urgentno poiskati veterinarsko pomoč v primeru, kadar se vaš ljubljenček napenja, slini in poskuša bruhati, pa ne more. Lahko se mu močno poveča trebuh, ki je boleč. V takem primeru gre najverjetneje za razširitev ali zasuk želodca, ki se lahko že v parih urah konča s poginom. Na zasuk želodca naj bodo pozorni predvsem lastniki velikih pasem.
Zdravljenje je v veliki meri odvisno od resnosti bolezni, osnovnega vzroka, starosti živali in njihovega zdravstvenega stanje. Pri pacientih z blago boleznijo zadostuje že simptomatsko zdravljenje, medtem ko pri resneje obolelih pacientih oz. tistih, ki se sprva niso odzvali na simptomatsko terapijo pa zdravimo agresivneje. Posebej pazljivi moramo biti pri mladičih, katerih zdravstveno stanje se pri bruhanju in driski hitreje poslabšuje kot pri odraslih živalih. Zato odsvetujemo odlašanje obiska k veterinarju.
Bruhanja in driske ne moremo vedno preprečiti, vendar lahko z določenimi preventivnimi ukrepi njihovo pojavljanje precej omejimo (cepljenje mladičev, redna odprava parazitov, ustrezna kakovostna prehrana, omejevanje izpostavljenosti smetem, nevarnim snovem in potencialnim tujkom). Ob upoštevanju naših nasvetov in poznavanju prej navedenih simptomov lahko s pravočasnim ukrepanjem pomagate vašemu ljubljenčku do čimprejšnjega okrevanja.
Monika Prvulović, dr.vet.med.
