Vsi se veselimo vročih in sončnih poletnih dni, vendar znajo biti za naše ljubljenčke kar naporni. Živali vročino prenašajo drugače kot mi, saj oddajajo toploto samo z znojenjem med blazinicami in preko jezika (s sopenjem).
Toplotni udar je stanje, ko naravni mehanizmi ne morejo več vzdrževati normalne telesne temperature. Nevarnost toplotnega udara se poveča pri mladičih, starejših, bolnih psih, psih z daljšo in gosto dlako ter pri brahicefaličnih pasmah, kot so ši-cuji, pekinčani, mopsi, bokserji, buldogi…. V nevarnosti so psi privezani na verigah, ki nimajo možnosti skriti se v senco. V primeru udara moramo posebno pozornost nameniti puščanju psov v stoječih avtomobilih. Na vročini se avto zelo močno segreje in že nekaj minut je za našega ljubljenčka lahko usodnih. Čeprav postavimo avto v senco bistveno ne zmanjšamo temperature v notranjosti vozila. Največ bomo pomagali, če žival pustimo doma.
Kako prepoznamo toplotni udar?
Značilno je hitro dihanje (sopenje), nemir in povišan srčni utrip. Žival se lahko začne tresti, telesna temperatura naraste na 40° C ali več (normalna telesna temperatura je do 39° C). Če psu pogledamo v gobček, opazimo motno sivkaste ali modrikaste dlesni in živo rdeč jezik, slina pa je gosta in sluzasta. Včasih se pojavi driska in bruhanje, posledično pa zaradi izgube vode v telesu pride do dehidracije. Pes lahko izgubi orientacijo, ne upošteva skrbnikovih navodil in deluje prestrašeno. Če ne ukrepamo pravočasno, žival pade v šok in komo, kar privede do pogina.
Kaj storiti če pride do tega?
V primeru toplotnega udara moramo ukrepati hitro. Psa prestavimo v hladen prostor in omogočimo kroženje zraka. Na trebuh in blazinice mu polagamo mokre brisače, ne polivamo pa ga po celem telesu. Če je možno takšno žival čim hitreje pripeljemo k veterinarju, da ga primerno oskrbi.
Kaj pa preventiva?
Preventiva je boljša kot kurativa, zato naj ima žival vedno na voljo hladno in svežo vodo ter hladen prostor v senci ali v hiši.
Hrana jim v vročini čez dan verjetno ne bo dišala, zato jim jo ponudimo zjutraj ali zvečer. Na sprehod jih peljemo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, sprehodi naj bodo kratki in čim manj naporni. Pazimo pa tudi na njihove tačke, da na vročem asfaltu ne pride do opeklin. Na daljšo vožnjo z ljubljenčkom odidimo v jutranjih ali večernih urah, s sabo imejmo dovolj hladne vode in načrtujmo postanke.
Poletni dnevi so vedno bolj vroči in soparni. Velikokrat jih tudi ljudje težko prenašamo, kaj šele naše živali. Ker so odvisne od naše oskrbe, poskrbimo za ohladitev tako pri hišnih ljubljenčkih kot tudi pri večjih domačih živalih.
Kristina Nečemer, dr.vet.med.
