Zaradi pogostosti pojavov teh obolenj in patofiziološke kompleksnosti bomo tokrat govorili o vzrokih za nastanek, tipičnih znakih, zdravljenju in preventivi vnetij sluhovoda.
Vnetje zunanjega sluhovoda (Otitis externa) pri psih
Vnetja zunanjega sluhovoda so pogoste težave psov, ki prihajajo v veterinarske ambulante. Po nekaterih podatkih predstavljajo kar 15% vseh pasjih pacientov. Zaradi pogostosti pojavov teh obolenj in patofiziološke kompleksnosti bomo tokrat govorili o vzrokih za nastanek, tipičnih znakih, zdravljenju in preventivi vnetij sluhovoda.
Zunanji sluhovod je cev, ki vodi v samo uho in se konča z bobničem. Pri psih različnih pasem je različno dolg, pri največjih tudi več kot 10 cm. Znotraj sluhovod pokriva koža s številnimi žlezami, ki izločajo ušesno maslo (cerumen). V koži sluhovoda so tudi dlačni mešički, različno gosto posejani pri različnih pasmah.
Zunanji sluhovod je zaradi svoje anatomske oblike in mikroklimatskih pogojev idealno gojišče za razvoj bakterij in glivic. Ušesno maslo, umazanija, vlaga, zunanji zajedavci (ušesne garje), dlake v sluhovodu, alergije, semena trav in drugi tujki so pogosti dejavniki, ki omogočajo nastanek vnetja. Ti dejavniki porušijo naravno ravnovesje mikroflore v sluhovodu, zato se začnejo razraščati patogene bakterije in glivice. Vnetje sluhovoda se pojavlja pri vseh pasmah in pri mešancih, nekatere pasme psov pa so še posebej nagnjene k tem vnetjem. Predisponirane pasme so predvsem zlati prinašalci, labradorci, kokeršpanjeli, pudlji in druge pasme psov z dolgimi visečimi uhlji, ter pasme, za katere je značilna gostejša poraščenost sluhovoda z dlakami (maltežan, ši-cu, pekinčan…).
Vnetja zunanjega sluhovoda so pogostejši pri psih z dolgimi, visečimi uhlji.
Najpogostejši klinični znaki ob vnetju zunanjega sluhovoda pri psih so stresanje z glavo, držanje glave postrani, praskanje za ušesi, izcedek in neprijeten vonj iz sluhovoda. Ob dotikanju kažejo psi znake neugodja, odmikajo glavo, nekateri pa nam celo nastavljajo oboleli uhelj in sluhovod. Vnetje sluhovoda lahko poteka v akutni ali v kronični obliki. Kronična oblika se razvije predvsem v primerih, ko je vzročni dejavnik prisoten dalj časa, ali ko se večkrat ponavlja.
Pogled na vneti sluhovod-rdečina, oteklina, izcedek.
Praskanje je pogost znak vnetja sluhovoda.
Pri pregledu se veterinar natančno pogovori z vami o zgodovini pojavov vnetij sluhovoda pri vašem psu. Po splošnem pregledu sledi še natančen pregled ušes in sluhovodov z otoskopom. Na ta način lahko vidimo sam sluhovod vse do bobniča, opazimo znake vnetja-rdečino, oteklino, bolečino, izcedek. Velikokrat je sam sluhovod zaradi vnetja zožan, boleč, zamašen z izcedkom. V teh primerih mora biti pregled opravljen zelo pazljivo, pogosto je potrebna sedacija, v primeru zamašitve sluhovodov pa spiranje. Za usmerjeno zdravljenje je pogosto potrebno narediti bris sluhovoda ter mikroskopsko pregledati nativen in pobarvan vzorec. Na ta način izoliramo glivice, bakterije in zajedavce.
Pogled skozi otoskop v vneti sluhovod.
Pri pregledu sluhovodov si pomagamo z otoskopom.
Pri zdravljenju vnetja sluhovodov težimo k identifikaciji in odpravljanju osnovnega vzročnega dejavnika (alergije, paraziti, bakterije, glivice…). V blažjih, enostavnih primerih vnetja poteka zdravljenje lokalno, pri težjih oz. kroničnih vnetjih pa je potrebna tudi sistemska terapija.
Lastniki psov lahko veliko naredijo, da preprečijo pojav vnetja sluhovodov. Zagotoviti je potrebno pogoje, ki zagotavljajo normalne mikrobiološke pogoje v sluhovodih. Na tržišču je na voljo veliko preparatov za preventivno čiščenje sluhovodov. Pri čiščenju se ravnajte po navodilih proizvajalca. Uporabo različnih palčk odsvetujemo zaradi nevarnosti poškodbe bobniča.
