Med nalezljivimi boleznimi, ki prizadenejo predvsem mlade živali, so najpomembnejše virusne. Njihova razširjenost se je s široko uporabo cepiv zmanjšala, vendar so viroze še vedno problem, s katerim se srečuje veterinarska stroka, in sicer zaradi neustreznih načinov zdravljenja in preventive.
Pasja kuga je zloglasna bolezen mladih psičkov, katere znamenja so vnetje in izcedek iz oči in smrčka. Žival je manj ješča, ima povišano temperaturo. Bolezenska znamenja so odvisna od področja, kjer se je virus najbolj namnožil. Na osnovi prevladujočih simptomov govorimo o dihalni, želodčno – črevesni in živčni obliki.
Parvoviroza je hudo vnetje črevesja, ki ga spremlja močna, krvava driska, kajti virus povzroči globoke spremembe na sluznici črevesa. Dolgotrajna driska vodi v izgubo telesne tekočine in elektrolitov. Mladiči, pri katerih je virus prizadel srce, poginejo hitro z znamenji težkega dihanja.
Kužno vnetje jeter je bolezen, ki povzroča spremembe na jetrih in motnje v krvožilnem sistemu. Pri sesnih psičkih je smrtnost obolelih skoraj 100 %.
Kužni kašelj je pogosto obolenje na mestih, kjer se zbira veliko psov. Predvsem mladiči iz vzrejališč so okuženi z virusom, ki se zadržuje v zgornjih dihalnih poteh. Poleg prizadetosti splošnega stanja je značilno znamenje kašelj, lahko pa se bolezen poslabša v pljučnico.
Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki ni tipična otroška pasja bolezen, vendar jo na tem mestu omenjam, ker se mladiče lahko zaščiti s cepljenjem. Bolezen povzročajo bakterije iz rodu Leptospira. Je bolezen, ki napada vse domače živali in je zelo nevarna človeku. Je tipična zoonoza. Bakterije vdrejo v kri, se tam razmnožujejo in prispejo v vse organe. V tej fazi prihaja do naselitve v gravidni maternici in večkrat do abortusa, včasih do raztapljanja rdečih krvničk in do zlatenice, vedno pa naposled do naselitve v ledvicah in do izločanja leptospir z urinom. Če pridemo v stik s takim urinom, se že lahko okužimo, kajti te bakterije imajo sposobnost prodreti v organizem tudi preko nepoškodovane kože. Leptospiroza lahko poteka tudi brez vidni kliničnih znamenj, kar pa je najnevarnejša oblika za širjenje bolezni.
Gnojno vnetje kože povzročajo bakterije, ki se namnožijo v dlačnih mešičkih, povzročajo vnetje, izcejanje gnoja. Prizadeta je koža na glavi, trebuščku, dimljah, hrbtu, zadnjih nogah. Zbolijo psički, ki imajo zmanjšano imunsko odpornost, so podhranjeni ali imajo pomanjkljivo higieno.
Popkov absces je gnojna bula na področju popka. Na zunaj je podoben popkovi kili in ju lahko zamenjamo. Ker je posledica vnetja popka, je lahko hitro usodna za mladiča. Na otip je to področje toplejše od okolice, boleče, koža pa je rdeča. Pri najmanjšem sumu na vnetje je potrebno poklicati veterinarja, ki bo ukrepal s protibakterijskimi zdravili. Preventiva je v doslednem upoštevanju zoohigienskih ukrepov ob kotitvi, v skrbi, da bodo psički prvočasno posesali mlezivo, s katerim dobijo od matere varovalne snovi pred bakterijami v okolju.
Hiranje sesnih mladičev opazimo pri psičkih, ki so prve dni življenja vitalni. Opazimo, da težko dihajo, imajo napete trebuščke, postanejo manj vitalni in v nekaj dneh poginejo. Tak potek bolezni opazimo zlasti pri mešanih bakterijsko – virusnih okužbah.
Zastrupitev z mlekom se pojavlja, če ima psica vnetje mlečnih žlez ali maternice. Z mlekom izloča snovi, ki povzročajo zastrupitev. Znamenja so cviljenje, napet trebušček, smrdeča driska in blato zelenkaste barve. Bolne psičke takoj odstavimo in hanimo z mlečnim nadomestkom.
