Tumor mlečne žleze (Tumor mammae)
Rakasta obolenja vse pogosteje prizadenejo tudi naše ljubljenčke. Vzrokov za ta pojav je veliko, gotovo pa pripomore tudi podaljševanje življenjske dobe in življenje v vse bolj kontaminiranem okolju. Najpogostejše tumorozno obolenje, ki prizadene veliko psičk, je tumor mlečne žleze (Tumor mammae). Občasno se to obolenje pojavi tudi pri samčkih. Tumor mlečne žleze se pojavlja tudi pri mačkah, vendar manj pogosto.
Vzroki in pogostost pojavljanja tumorja mlečne žleze:
Tumor mlečne žleze je pri psih najpogostejši tumor, in sicer predstavlja 50% vseh tumorjev (od tega je 55% malignih, 45% pa benignih). Pogosteje se pojavlja v starosti od 6-10 let, lahko pa tudi prej ali kasneje. Čeprav ga najdemo pri vseh pasmah, so nekatere pasme pogosteje prizadete (jazbečarji, španjeli, kodri…). Nemški ovčarji pa so med pasmami psov najbolj nagnjeni k nastanku malignega tumorja mlečne žleze.
Vzrok nastanka je pri nekaterih še nejasen. Lahko so to genetski dejavniki, endokrini dejavniki (hormoni) ali celo prehrana. Tako lahko prevelika teža pri starosti enega leta ali neprimerna, doma pripravljena hrana tudi povečajo tveganje za kasnejše pojavljanje tumorja.
Klinični znaki:
Tumor se lahko pojavi kjerkoli na mlečni žlezi, najpogosteje pa sta prizadeta zadnja dva para mlečnih kompleksov, verjetno zaradi velikosti ali njihove večje funkcionalne aktivnosti. Psica ima namreč več parov mlečnih kompleksov, ki se na zunaj končajo s seskom.
Tumor mlečne žleze se lahko pojavljajo kot posamezni ali multipli (več skupaj) vozliči različne velikosti. Maligni tumorji imajo hitro rast, so neomejeni in invazivni. Pri palpaciji so trše konzistence, priraščajo na kožo in spodaj ležeča tkiva, povzročajo razjede in krvavitve, ter metastazirajo (povzročajo zasevke) v druge organih in tkivih (v bezgavke mlečne žleze, druge oddaljene bezgavke, pljuča, prsni koš…). Benigni tumorji pa rastejo počasneje, lahko so leta enake velikosti, niso invazivni in ne povzročajo zasevkov. Lažje jih je zdraviti, poslužujemo se kirurške odstranitve. Benigni tumor se lahko kadarkoli spremeni v malignega!
Diagnostika:
Glede poteka bolezni ločimo pri tumorjih 4 klinične stadije, kjer upoštevamo velikost tumorja, prisotnost metastaz v regionalnih (bližnjih) bezgavkah in prisotnost metastaz v drugih organih. Tako se lahko lažje odločimo za vrsto terapije in napovemo možnost ozdravitve živali.
Diagnostika tumorjev zajema podrobno anamnezo psa (koliko je star, ali je bila psička sterilizirana, ali je že imela mladiče, njena teža, ali je v gonitvi…), nato opravimo klinični pregled (palpacija sprememb, kakšne konzistence so, koliko so velike, so pomične, so boleče…), lahko odvzamemo vzorec s tankoigelno biopsijo, ki nam pove vrsto tumorja (benigen ali maligen). To metodo lahko tudi opustimo, izrežemo ves tumor in ga pošljemo na preiskave ter tako ugotovimo njegovo naravo. Pred samo operacijo naredimo še rentgensko slikanje in ultrazvočno preiskavo, ki nam pokažeta ali je tumor že metastaziral in kakšna bi bila prognoza. Predvsem pa moramo spremembe opazovati, ali rastejo ali ostajajo enake.
Potek terapije in prognoza:
Ponavadi je operacija edina možna terapija. Benigne tumorje lokalno izrežemo. Če ne poznamo narave tumorja in je tumor večji od 0,5-1cm, ter hitro raste, odstranimo poleg tumorja še 2-3cm zdravega tkiva (tako upoštevamo varnostni rob). V primeru, da je tumor maligen, je njegova rast nepredvidljiva in nepravilna. Če ga ne odstranimo v popolnosti, tvegamo, da se razširja naprej. Če imajo psi številne vozličke in kažejo znake malignosti, naredimo mastektomijo, to je odstranimo celoten prizadet mlečni kompleks, odstranimo še pripadajoče bezgavke ter prizadeto kožo. V tem primeru gre za odstranitev velike mase tkiva in so postoperativni zapleti pogostejši, prognoza je slabša. Poleg kirurške odstranitve lahko po operaciji uporabimo še hormonsko terapijo ali kemoterapijo. Pri zdravljenju se poslužujemo tudi radioterapije (obsevanje tumorja) pri pacientih, pri katerih ni možna operacija.
Če tumorja ne odstranimo, lahko tumorske celice metastazirajo naprej v regionalne bezgavke in nato še v druge organe, kjer nastajajo zasevki tumorja. Ko tumor doseže regionalne bezgavke, je prognoza ponavadi zelo slaba. Smrt navadno nastopi 18-36 mesecev po nastanku začetnih malignih tumorjev na mlečni žlezi. Zato je treba takoj, ko opazite kakršnekoli spremembe, ki so nastale naenkrat ali se v kratkem času hitro večajo in spreminjajo, obiskati veterinarja. Ta vam bo na podlagi kliničnega pregleda in dodatnih preiskav predstavil možnosti terapije in podal prognozo. Hitro reagiranje lahko podaljša življenjsko dobo vašega ljubljenčka.
V današnjem času se pojavlja vprašanje ali psičko sterilizirati ali ne in kdaj je najprimernejši čas za sterilizacijo. Splošno razširjeno mnenje, naj ima psička vsaj eno leglo pred sterilizacijo, ni pravilno, saj se tveganje za nastanek tumorja mlečne žleze po vsaki gonitvi povečuje. Pri sterilizaciji pred prvo gonitvijo je tveganje za nastanek tumorjev ml. žleze 0,05%, pri sterilizaciji, opravljeni po prvi gonitvi je tveganje že 8%, po drugi pa 26%... Psičke, sterilizirane pred drugim letom starosti, živijo 45% dlje kot psice, ki niso bile sterilizirane ali pa so bile po starosti 2 let. Tveganje za nastanek tumorjev na mlečni žlezi tudi zelo povečuje uporaba hormonske kontracepcije pri psičkah!
Zgodnje odkrivanje sprememb je tudi v primeru tumorjev mlečne žleze najboljši recept za dolgo in zdravo življenje naših ljubljenčkov. Skrb, nego in pozornost nam štirinožci znajo obilno vračati, če jim le damo priložnost.
Kristina Nečemer, dr.vet.med.
