Garjavci so majhni, s prostim očesom nevidni paraziti, ki živijo na ali v koži. Pri naših hišnih ljubljenčkih se najpogosteje pojavljajo štiri vrste garjavcev – Demodex, Sarcoptes, Notoedres in Otodectes.
Kožne garje
Pri psih se največkrat srečamo z garjavcem Sarcoptes scabiei, ki živi v vrhnjih plasteh kože. Samica vrta rove v kožo, kamor odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Razvojni krog traja 17 do 21 dni. Prenaša se z direktnim kontaktom med psi (mame prenesejo na svoje mladiče) ter indirektno preko okolice (ležišča, oprema). Lovski psi se velikokrat okužijo ob stiku z garjavo lisico ali v okuženih lisičinah. Spremembe se najpogosteje pojavijo na manj odlakanih mestih – komolcih, trebuhu, prsnem košu in konicah uhljev. Dlaka na teh mestih izpade, pojavi se rdečina in kraste. Mesta močno srbijo. Koža se zaradi stalnega praskanja in grizenja poškoduje in zadebeli, pogosto pride do naknadne okužbe z bakterijami. Veterinar potrdi parazita z mikroskopskim pregledom kožnega ostružka. Zdravljenje poteka z insekticidnim zdravilom, ki ga veterinar aplicira 2 do 3 krat v presledku 14 dni. Zdraviti je potrebno vse živali v gospodinjstvu. Sarcoptes scabiei lahko pri človeku povzroči srbeč ekcem, vendar le ta kmalu sam izgine, saj se parazit na človeški koži ne more razmnoževati.
Podobne težave kot pri psih, povzroča pri mačkah Notoedres cati, ki naseljuje vrhnjo plast kože. Najprej se spremembe pojavijo na konicah ušes, ter se razširijo na glavo in vrat. Dovzetni so predvsem mladiči. Zdravljenje je enako kot pri psih.
Ušesne garje
Ušesne garje, katerih povzročitelj je Otodectes cynotis so zelo pogost problem psov in mačk, še posebej mladičev. So zelo nalezljive, prenašajo se z direktnim in indirektnim kontaktom, velikokrat od mačk na pse. Parazit naseljuje sluhovod in kožo v okolici uhlja, ter se prehranjuje z odmrlimi celicami. Iztrebki garjavca in ušesno maslo dajeta vsebini v sluhovodu videz posušene kavne usedline (drobljive, črne grudice). Ker garje poškodujejo sluhovod, se pogosto naselijo še bakterije in glivice, kar pripelje do vnetja. Žival stresa z glavo in se močno praska po ušesih, zato se lahko pojavijo kraste v okolici uhljev, pri psih pa zaradi stresanja ušes velikokrat pride do poka žilic in nastanka hematoma. Veterinar postavi diagnozo s pomočjo otoskopa in z mikroskopskim pregledom vzorca vsebine sluhovoda. Zdravljenje poteka z aplikacijo insekticidnega zdravila 2 do 3 krat v razmaku 10-14 dni in ušesnimi kapljicami, ki vsebujejo insekticid, pred tem pa je potrebno sluhovod dobro očistit. Ušesne garje se ne prenašajo na ljudi.
Sluhovod (videz posušene kavne usedline).
Demodikoza
Pri naših ljubljenčkih pa se pojavlja še en garjavec – Demodex canis pri psih in Demodex cati pri mačkah. Parazit naseljuje dlačne folikle in je v majhnem številu normalen prebivalec kožne mikroflore. Ob padcu odpornosti zaradi stresa (gonitev, brejost, menjava lastnika), uporabe nekaterih zdravil, sistemskih bolezni (sladkorna bolezen, mačji aids, mačja levkoza) pa se lahko prekomerno razmnoži in povzroča hude težave na koži. Bolezen poteka v dveh oblikah: lokalizirani, kjer se pojavijo posamezne spremembe na glavi ali okončinah in generalizirana, ki zajame kožo po celem telesu. Spremembe se kažejo kot okrogla brez dlačna mesta, v začetku je koža rdeča, nato posivi. Spremembe sprva ne srbijo, pogosto pa se na prizadetih mestih razmnožijo tudi bakterije in povzročijo srbeče mozolje in kraste. Veterinar postavi diagnozo na podlagi klinične slike in globokega kožnega ostružka. Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja več mesecev. Z zdravljenjem se zaključi 3 do 4 tedne po negativni kožni preiskavi. Demodikoza se ne prenaša med odraslimi psi, lahko pa se prenese od mame na mladiče. Mame ne kažejo nobenih kliničnih znakov, pri mladičkih pa zaradi slabše odpornosti ali stresa ob odstavitvi pride do izbruha bolezni. Bolezen ni nevarna za ljudi.
Okroglo brezdlačno mesto.
Preventiva garjavosti
Kot pri vse boleznih je tudi pri garjavosti najpomembnejša preventiva. Priporoča se mesečni nanos kožnih polivov, ki vsebujejo ustrezna insekticidna sredstva (vprašajte svojega veterinarja), predvsem pri psih, ki so veliko v kontaktu z drugimi živalmi ter pri lovskih psih. Pri preventivi ušesnih garij je zelo pomembna tudi higiena sluhovodov (mesečno čiščenje s sredstvi, ki topijo ušesno maslo, čistijo in dezinficirajo).
Tina Bukovec, dr. vet. med.
