Prav tako kot ljudi, tudi mačke pestijo težave kot so kihanje, smrkanje, solzenje... Znaki se pojavljajo pogosto, v vseh obdobjih leta in jih združujemo v kompleks mačjih respiratornih obolenj.

Glavni povzročitelji kompleksa mačjih respiratornih obolenj so virusi, in sicer predvsem mačji herpesvirus in mačji kalicivirus, hitro pa se lahko pridružijo še bakterije (klamidije, mikoplazme) in drugi virusi.

Bolezen je zelo nalezljiva. Veliko virusov se nahaja v nosnih in očesnih izcedkih ter drobnih kapljicah aerosola, ki se ob kihanju izločajo v zrak. V okolici lahko preživijo nekaj tednov, uničimo pa jih z visoko temperaturo in razkužili. Zdrave mačke se okužijo ob stikih z bolnimi (na primer ob parjenju, razstavah, potepanju...), ob stikih z okuženimi predmeti (posode za hrano, vodo, košare..), mladički se lahko okužijo od svoje mame, viruse pa z mačke na mačko prenašamo tudi ljudje. Mačke so lahko vir okužbe tudi do dva meseca po prenehanju kliničnih znakov bolezni, v nekaterih primerih pa prenašajo viruse tudi brez očitnih znakov bolezni. Povzročitelji tega obolenja so nevarni samo za mačke, pri ljudeh in drugih živalih ne povzročajo bolezenskih sprememb.

Znaki bolezni se pokažejo predvsem pri mačkah, mlajših od enega leta ter starejših mačkah, prizadetih zaradi drugih kroničnih bolezni. Obolele živali imajo povišano telesno temperaturo, kihajo, pojavi se jim izcedek iz oči in nosu, ki je v prvih dneh obilen, prozoren in skoraj tekoč, po nekaj dneh pa postane moten, gost, lepljiv in lahko ovira dihanje. V tem času postanejo mačke manj živahne, zaspane in odklanjajo hrano. Zaradi delovanja virusov in bakterij lahko pride do razjed na roženici očesa, razjede se lahko pojavijo tudi na ustni sluznici.