KAJ JE LEPTOSPIROZA in KAKO SE PRENAŠA?
Gre za nalezljivo, bakterijsko bolezen, ki je razširjena po vsem svetu, z izjemo polarnih področji. Je zoonoza, torej lahko obolijo tako živali kot ljudje. Povzroča jo spiralna bakterija Leptospira interrogans sensu lato, znotraj katere najdemo mnogo različnih podvrst – serovarov. Leptospire se v okolju nahajajo v počasi tekoči ali stoječi vodi, močvirjih in vlažni zemlji, kjer lahko preživijo tudi več mesecev.
Najpogosteje pride do okužbe poleti in jeseni, saj so takrat temperature najbolj ugodne za preživetje bakterij.
Glavni rezervoar so mali glodavci (podgane, poljske miši), saj se v njih bakterije dolgo časa razmnožujejo in izločajo z urinom, zbolijo pa ne.
Leptospiroza se med živalmi lahko prenaša z okuženim urinom, s spolnim kontaktom, z ugriznimi ranami, z zaužitjem okuženega tkiva, s kontaminirano vodo, zemljo, hrano ali steljo. Bolezen se pogosteje pojavlja pri psih v zavetiščih, kjer večja gostota naselitve omogoča lažji prenos med živalmi, pri psih, ki so v kontaktu s stoječimi vodami (luže, mlake) ali z glodavci. Nevarna je za vse pse, ne glede na starost in spol. Mačke so manj občutljive in skoraj nikoli ne kažejo kliničih znakov. Zbolijo lahko tudi krave, konji, prašiči, zajci in druge živali. Ljudje se lahko okužijo, če pridejo v stik z urinom okužene živali oziroma z vodo (domači ribniki, čolnarjenje, kopanje v rekah) ali hrano, okuženo z urinom glodavcev. Najbolj so lahko nevarni predvsem mrtvi rokavi in mirni deli reke, kjer voda stoji. Leptospirozo poznamo tudi kot profesionalno bolezen, saj za njo obolevajo večinoma kmetje, delavci na živalskih farmah in veterinarji. Človek je končni člen v verigi okužb, prenos s človeka na človeka je redek.
Okužba poteka skozi sluznico ust, nosu, oči in skozi poškodovano ali od vode razmehčano kožo. Leptospire se razmnožujejo v krvi (to fazo bolezni imenujemo leptospiremija) in se kasneje razširijo na pljuča, jetra, ledvice, možgane in druga tkiva.
KAKO PREPOZNATI BOLEZEN?
Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 5 do 14 dni. Bolezen se pri psih kaže v dveh fazah.
Pri akutni leptospiremiji so začetni znaki neznačilni. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura, žeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, apatičnost, dehidracija, bolečine v mišicah, odpor do gibanja, tudi krvava driska. Z napredovanjem bolezni bakterija poškoduje jetra, ledvica, prihaja do razpada eritrocitov, pojavi se zlatenica, krvavitve po vidnih sluznicah, prizadetost centralnega živčnega sistema, lahko se pojavi rjavo-črn urin. Pri brejih živalih pride do prezgodnjega poroda ali abortusa.
Na sliki vidimo rumen odtenek beločnice in ustne sluznice ob zlatenici.
V nekaterih primerih bolezni lahko pride do kratkotrajne povišane telesne temperature, ki jo lastniki pogosto spregledajo. Kasneje se pojavi prizadetost centralnega živčnega sistema, ledvic in jeter, ter občasno ali redno izločanje leptospir z urinom.
Smrt nastopi zaradi odpovedi krvožilnega sistema in odpovedi ledvic.
V ambulanti s pregledom krvi ugotovimo povečano število vnetnih celic, znižano število trombocitov ter povišane jetrne in ledvične parametre, z rentgenskim slikanjem ali uporabo ultrazvoka pa povečana jetra, ledvica in vranico.
Dokončno diagnozo lahko postavimo samo z bakteriološkimi in serološkimi preiskavami. Pri bakteriološki preiskavi bakterije izoliramo iz krvi ali urina, vendar so takšne preiskave uspešne le v prvih sedmih dneh po okužbi. V praksi se pogosteje uporablja serološke preiskave s katerimi v krvi ugotavljamo protitelesa, ki so specifična za posamezne serovare.
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje je najbolj uspešno, če se začne v prvih štirih dneh po pojavu kliničnih znakov. Ima dva namena in sicer preprečiti trajne poškodbe jeter in ledvic in preprečevanje klicenoštva (psi, ki so bolezen preboleli, lahko še več mesecev izločajo bakterije z urinom in s tem predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi). Bolezen se zdravi z antibiotiki in podporno terapijo. V napredovanju bolezni je lahko potrebna tudi transfuzija krvi.
Pri ljudeh bolezen navadno poteka v dveh fazah. Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi: hitro naraščanje telesne temperature, pogosto z mrzlico, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah. Pridružijo se lahko še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, povečanje jeter, redkeje povečanje bezgavk in izpuščaji. Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Povišana temperatura se po 1 tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Pri večini bolnikov pa pride do ponovnega dviga temperature. V tem času se pogosto pojavi meningitis in prizadetost ledvic. Smrt je ponavadi posledica odpovedi ledvic, jeter ali pljučnice.
PREVENTIVA!
Ker so glodalci poglavitni vir okužbe za ljudi in domače živali, je osnovni preventivni ukrep proti širjenju leptospiroze, redna in učinkovita deratizacija
osebna higiena in preprečevanje glodavcem dostop do hrane
uporaba zaščitnih rokavic pri čiščenju domačih ribnikov
prventivno cepljenje psov (z uvedbo cepiva se je očitno zmanjšalo število pasje leptospiroze). Prvo cepljenje po 7 tednu starosti, drugo 3-5 tednov kasneje, nato ponavljamo vsako leto (trenutno je v uporabi cepivo, ki hkrati zaščiti proti leprospirozi, parvovirozi, pasji kugi, hepatitisu in kužnem kašlju).
Tina Bukovec, dr. vet. med.
