Ko vidimo našega ljubljenčka nemočno ležati in milo cviliti zaradi bolečine, težko ohranimo trezno glavo, vendar je to prvi pogoj, da mu lahko nudimo hitro in ustrezno pomoč.
UGRIZNE RANE
Varovanje teritorija, rangiranje, hrana in naklonjenost samice so najpogostejši vzroki za spopad naših ljubljenčkov. Tako pasji kot mačji ugrizi, so resne poškodbe, pa čeprav velikokrat na zunaj ni videti tako hudo. Ker je ustna votlina pravo leglo številnih bakterij, je vsaka taka rana okužena. Navadno so ugrizne rane na površini vidne kot majhne vbodne ranice v koži. Zaradi elastičnosti kože, se le ta z zobmi samo predre, poškoduje pa se globlje ležeče tkivo. Take rane lahko predvsem pri dolgodlakih psih in mačkah hitro spregledamo. Na mestih je lahko dlaka le rahlo zlepljena ali pa je žival občutljiva na dotik. Majhna rana na koži se hitro zaceli, pod njo pa se bakterije začnejo razmnoževati, kar pripelje do tako imenovanega abscesa (bolečega nabiranja gnoja pod kožo). Absces se hitro veča, kar povzroča odmiranje kože in tkiva pod njo. Zato je zelo pomembno, da veterinar obdela rano čim hitreje po ugrizu. Vaš veterinar bo odstranil odmrlo tkivo, dlake in drugo umazanijo in rano ustrezno razkužil. Nato bo vstavil cevko, po kateri se bosta iztekala kri in gnoj, ter robove rane zašil. Za hitrejše celjenje in preprečevanje okužbe bo predpisal tudi ustrezne antibiotike.
PROMETNE NESREČE
Najpogosteje se prometne nesreče zgodijo zaradi želje po parjenju, igrivosti, radovednosti in lovskega nagona našega ljubljenčka. Ko naš kuža preganja mačko, še zdaleč ne pomisli kako nevarna je lahko prometna cesta. Kadar smo priča prometni nesreči in želimo pomagati, moramo najprej poskrbeti za svojo varnost. Prestrašen pes lahko zaradi bolečine ugrizne tudi svojega lastnika. Psu se moramo približati počasi, mu sproti prigovarjati in ga miriti. Iz traku pa mu lahko naredimo začasni nagobčnik. Če naš ljubljenček krvavi, zaustavimo krvavitev tako, da na krvavečo mesto položimo gazo in jo fiksiramo s povojem, trakom ali drugo stvarjo, ki jo imamo pri roki. Dokončno oskrbo rane pa prepustimo veterinarjem. Pri močnih krvavitvah lahko žival pade v šok, takrat se navadno ne odziva, ima blede sluznice, hitro in plitvo diha, srce ji močno in neenakomerno razbija. Če opazimo znake šoka moramo ljubljenčka čim hitreje odpeljati k veterinarju. Pri nesrečah največkrat pride do zlomov kosti. Pri zlomih kosti na okončinah se žival nanjo ne bo opirala ali bo močno šepala. Pri zlomu medenice žival težko vstane, je nestabilna in z zadnjim delom težko hodi. Zlom lahko začasno imobiliziramo s kartonom ali rolo časopisa, saj se pri premikanju dodatno poškoduje tkivo v okolici zloma. Pri mačkah, ki so žrtve prometne nesreče velikokrat pride do zloma spodnje čeljusti. Takrat težko zaprejo gobček, ki je na videz nesimetričen, ne morejo ničesar zaužiti in se slinijo.
NEVARNE SO LAHKO TUDI LESENE PALICE IN KOSTI
Redko srečamo psa, ki ne bi z veseljem lovil, se igral in žvečil lesenih palic. Hitro pa se lahko zgodi, da se delček palice zapiči med zobmi, v dlesni, nebo… Podobno je tudi s kostmi, ki se lahko zataknejo med zobmi ali pa se ustavijo celo v požiralniku. Predvsem nevarne so krhke piščančje kosti. Taki psi se začnejo močno sliniti, slina je lahko krvava, žvečijo v prazno, se ne pustijo prijeti, se davijo in poskušajo bruhati. V takih primerih moramo psa čim hitreje odpeljati k veterinarju.
Da bo nesreč čim manj, je pomembna pasja poslušnost, predvsem ob ukazih stoj in počakaj oziroma jih ob prometnih cestah raje imejmo na povodcih. Ker mačkov ne moremo imeti na vrvicah, prav tako pa so bolj samosvoji kot naši pasji prijatelji, je najboljša preventiva kastracija in sterilizacija, saj se bodo tako bolj zadrževali doma.
Tina Bukovec, dr. vet. med.
